Beko

Healthy family

5 namigov, kako izboljšati prehrano otrok

  • 10

Prehranska piramida je načrt za zdrav način prehranjevanja. Res pa je, da v resničnem življenju in predvsem ko gre za otroke, ni vedno enostavno izbrati najboljšo možnost in priskrbeti vsa potrebna hranila. Poleg tega pa imajo otroci posebne potrebe, saj se njihov živčni sistem šele razvija. Spodaj je 5 namigov za boljšo prehrano otrok.

1. Preizkusite harvardski prehranski krožnik namesto prehranske piramide

Predstavljajte si prehransko piramido kot nakupovalni seznam. Navaja vrste živil, ki naj bi jih zdrava prehrana vključevala. Ni pa vedno enostavno določiti, koliko od posameznih živil pojesti v enem obroku. Zato so prehranski strokovnjaki v harvardski šoli za javno zdravstvo predstavili nadomestek in sicer “prehranski krožnik”.

Harvardski krožnik vam omogoča, da na enostaven način vidite delež tega, kar naj bi vključeval zdrav krožnik. Predstavlja vam vizualno pomoč za pravilno odločanje. Z enim pogledom lahko ocenite ali vaš krožnik vsebuje pravo kombinacijo in razmerje zelenjave, sadja, polnozrnatih žit, zdravih beljakovin in maščob. Poskrbi tudi za to, da popijete dovolj vode. Porcija za odrasle bo drugačna kot za otroke, vendar so razmerja enaka. To pomeni, da lahko te vrste vodilo uporabljate tako za otroke kot zase in druge odrasle v vašem gospodinjstvu.

Razčlenitev je naslednja: najmanj polovica krožnika mora vključevati sadje in zelenjavo. Čim bolj se razlikujejo v vrsti in barvi, tem bolje. Zelenjava in sadje v vaši prehrani predstavljata glavni vir vitaminov in mineralov. Četrtina preostalega krožnika mora vsebovati beljakovine. Najboljši in najčistejši viri beljakovin so ribe, jajca, perutnina, stročnice in suho sadje. Izogibajte se procesiranemu mesu kot so klobase in hladno meso. Preostali krožnik mora vsebovati ogljikove hidrate, ki bodo vam in vašim otrokom zagotavljali dolgotrajno energijo. Krompir, polnozrnata žita, kot sta riž in kvinoja, ter njihovi stranski produkti so dober vir ogljikovih hidratov.

2. Izbirajte najbolj čiste beljakovine

Ste vedeli, da naše telo določene beljakovine težje predela? Še posebej to drži pri otrocih, katerih telesne funkcije so še bolj podvržene preobremenitvi. Zato je potrebno izbirati najčistejše beljakovine, ki so na voljo, da ne bi izčrpavali otrokovih čistilnih organov (ledvica in jetra). Če to upoštevamo, je priporočljivo postreči enega od dnevnih obrokov z beljakovinami iz zelenjave in drugega z beljakovinami živalskega izvora. Najčistejše živalske beljakovine dobimo iz rib in jajc in vedno jih je priporočljivo postreči z zelenjavo. To bo izpolnilo vaš in otrokov vnos beljakovin in pomagalo telesu enostavneje odvajati odpadne snovi.

3. Ne pozabite v vsak obrok vključiti zdrave maščobe

Maščobe so ključnega pomena za zdravo rast otrok, vendar jih je potrebno izbirati premišljeno. Najkakovostnejše maščobe so v ekstra deviškem olivnem olju, suhem sadju, semenih, rumenjakih in avokadu. Deviško olivno olje je tudi najboljša izbira za pripravo zdravih jedi. Ostale maščobe, kot so nasičene maščobe, transmaščobe in rafinirano rastlinsko olje in maslo, niso tako nedolžne in se jim je treba izogibati

4. Superživila s kalcijem

Kaj je prva stvar, ki vam pride na misel, ko slišite besedo kalcij? Če so to mlečni izdelki, imate prav. Vendar obenem tudi nimate prav. Res je, da so mlečni izdelki bogat vir kalcija, vendar niso edini vir. To je lahko dobra novica za starše, katerih otroci so alergični na mlečne izdelke ali imajo druge zdravstvene težave, zaradi katerih morajo izključiti mlečne izdelke iz svoje prehrane.

Na srečo narava nudi obilo drugih hranljivih živil, ki so prav tako bogata s kalcijem. Na primer kozarec mleka lahko zamenjate z obrokom, ki vključuje brokoli, sezamova semena, dve pesti mandljev ali dve ali tri sardine. In da bodo naše kosti kalcij lažje absorbirale, ni boljšega načina, kot da vsak dan nekaj časa preživimo na soncu.

5. Polnovredno je vedno boljše

Žitarice so še vedno glavni vir hranil v mnogih državah. Zelo pomembno pa je, da vedno izberemo polnozrnata žita, namesto rafiniranih. Žita lahko v naravi najdemo v polnozrnati obliki. Polnozrnat riž, kruh in testenine so bogat vir vitaminov, mineralov, ogljikovih hidratov, maščob, olj in beljakovin.

Rafinirana zrna so predelana, kar vodi k izgubi mnogih hranilnih snovi. Proizvod, ki ostane, je bogat vir ogljikovih hidratov, kaj več kot to pa ne. Rafinirana ali “bela” žita nam nudijo samo “prazno” energijo, so revna s hranili in zato niso zelo zaželena.